Malo za šalo, še bolj za hec

Vsi bi radi dolgo živeli, a nihče pri tem početju noče biti star. Pa razumi, če moreš. Kot narobe prav. Res, ljudje smo čudni do konca.

Zakaj danes taka pisarija? O starosti? Ne, nič me ni popadlo, nič se mi ni stožilo. Kar samo od sebe je prilezlo v mojo glavo. Sem bolj odprte, sploh ko zeham. In ta doba, starost, lahko traja zelo dolgo, ponavadi se zavleče prav tja do smrti.

O tej zgornji temi sem že dolgo nazaj prebral humoresko, ko moški opisuje svoje življenje. Že ko se je rojeval, so mu govorili naj pohiti. Ves čas otroštva je moral hiteti - pohiti v šolo, pohiti z nalogo, pohiti s kosilom… To se je nadaljevalo v srednji šoli, pri vojakih, ko se je oženil, vse tja do pozne starosti. In ko je ležal na smrtni postelji, so bili okoli njega zbrani vsi njegovi najbližji. In v njihovih očeh je videl eno samo besedo.

Koliko si star? Kolikor se počutiš? Ja, menda to drži. Nekateri so že pri tridesetih, nekateri pa so telički še pri osemdesetih. A za take pravijo, da jih je doletela druga puberteta, za nekatere pa so si izmislili tisti pregovor - glava sivi, rit nori. A to je bolj zaradi foušije, ker je človek na stara leta še tako živ. S seboj nosiš bogastvo, ki si si ga nabral s svojim načinom življenja do te dobe. Pravijo, da se življenjska doba podaljšuje. Se, a se bo tudi ustavila in nazadovala. Sedaj, ko je stara ta generacija, ki je še živela v pomanjkanju in kolikor toliko mirnemu življenju, je življenjska doba še v redu. Ko pa bo prišla na vrsto naslednja generacija, ki živi v preobilju maščobe in sladkorja, alkohola in stresa, telesne neaktivnosti in drog, se bodo začele podirati domine navzdol. Ne vem, če bodo takrat zdravniki lahko še štrajkali. Pravzaprav, a je to sploh kdo opazil? Kaj pa če štrajkajo že nekaj let na tiho, kot generalka za sedaj?

Sedaj, ko imam nekaj let na grbi, opažam razliko med mladostjo in starostjo. Saj glava bi, a telo nekako ne sledi. Nekatere stvari premislim, ravno tiste, pri katerih sem se včasih zaletel s silo. Mišljenje je tudi drugačno in vam povem iz lastnih izkušenj in razmišljanj, da tisto narodno Oj mladost ti moja… ni napisal pubertetnik.

Ampak, kdaj se začne starost? Bom drugače vprašal. Kdaj je človek resnično star. To, da nisi več mlad ti najprej pokažejo tvoji otroci ki so kar naenkrat tam okoli 20, ko ti pripeljejo domov partnerja ali pa ko moraš iti spat k stari mami. A to so samo začetni znaki. Tudi to, da si siv, betežen, tečen… še ni tisto pravo. A veste kaj je pravi pokazatelj? Jaz vem. Ko ti na rojstno dnevno torto prižgejo svečke za na pokopališče.